Join or Login
 
Forumi  ›  Gay zadeve  ›  Vse kar ste vedno hoteli vedeti
 

NAJSTNIK,15

Odlocil sem se napisati blog. - Zakaj? Ker bi rad poiskal odgovore sploh pa sebe. 

 

Že od otroštva sem drugačen. Vedno sem bil nekako raje v družbi deklet. Tudi razmisljal sem drugače kakor večina vrstnikov.

Nato so se začel težave v družini, po hudi ločitvi staršev smo se preselili in tako sem prisel v popolnoma novo okolje - drug del Slovenije. In spet sem se znašel bolj v družbi deklet. In ker smo bili res ves cas skupaj, je to pustilo vtis na mojem obnasanju, razmisljanju.

V novem okolju sem seveda želel biti vsem všeč in se vklopiti v druzbo. Zato sem se začel pretvarjat... Bil sem nekaj kar nisem. A neka notranja bolečina se je le kopicila in kopicila. In tako sem pred pol leta pregorel. Sestavil pa se nisem se do sedaj(popolnoma). In takrat mi je vglavi naredilo klik. Ni se mi dalo vec biti nekaj, kar nisem. 

Tako sem se zacel spoznavat, odkrivat. Odkril sem, da me ze dlje casa vzburjajo tipi. Vedno najprej opazim tipa. Že dlje časa se samozadovoljujem le na gaypornice. Pogledam  veckrat za tipi kot za puncami. Ampak si še vseeno nekako predstavljam imeti druzino, ženo itd. Dlje casa sem si govoril, da je to pac le obdobje in da me pac kot najstnika to trenutno zanima, a pocasi dojemam, da sem res drugačen. 

Zelo me boli tudi to, da nimam nikogar, ki bi mu svoje stvari zaupal. Prijateljev namrec nimam nekih pravih. 

In se vedno si nekako ne znam odgovoriti, ali sem homoseksualec ali ne. 

No in zato sem se pred nekaj meseci včlanil na ta portal. Hej, oj, zivjo... tako nekako sem vedno ogovoril kaksnega v klepetalnici z zeljo, da bi spoznal kaksnega vrstnika, prijatelja s katerim bi se lahko normalno pogovarjal. In kar na bruhanje mi gre vcasih, ko izvem da ima model ženo alpa celo otroke. Oprostite samo meni se to zdi izredno ne empatično in krivično. 

Potem pa so tukaj se moji kompleksi kot so to, da sem visok sele 162cm (res je, da bom poleti sele 15 in da mi napoveduje zdravnica 175cm ) ampak ko pogledam vrstnike, ki so ze zelo razviti... 

Potem imam komplekse ker je moj dolg le 13cm (sicer nisem se v hudi puberteti) včasih imam obcutek da bom do konca zivljenja jumfer. 

Zelo sem suh, ceprav se veliko ukvarjam s sportom itd... Skratka v glavi mi trenutno bruha vulkan in večkrat me kar mine do zivljenja. 

 

In zakaj sem se to sploh odločil pisati? Ker rad pisem (trenutno tudi romam-avtobiohrafijo) in le s pisanjem dam lahko neko stvar iz sebe. Rad pa bi tudi slisal od vas, kako ste spoznali da ste homo? Sploh sem homoseksualec? Ceprav sem celo ze klistiral in tudi v anus sem ze probal samo na zalost ni slo. 

 

Upam da me ne bo kdo napadel ker sem bolj cudno vse skupaj napisal. Nazalost pisem na telefon. 

 

LP In upam, da me bo kdo razumel ali pa se celo poistovetil z mano.

IMG_20160610_101211.jpg399.5K266 ogledov
IMG_201606162_101543.jpg448.9K226 ogledov
IMG_201606162_101612.jpg174.4K229 ogledov

Dragi Manuell ...

Priznam, da sem se našel v več opisih, ki si jih navedel, tudi tistimi, ker sem starejši in pričakujem otroka, in pa nekaterih, ki ti grenijo vsakdan.

Glede svoje seksualnosti boš najbolj vedel sam. Tudi sam že od zgodnjih let pubertete pogledujem tako na "eno" kot na "drugo" stran. Tudi danes sem tu zato, da bi mogoče spoznal nekoga, s katerim bi se spustil v avanturo. Nikjer ne piše, da si gej, ker si pogledal gay pornič, tudi sam nekako preskakujem iz kategorije v kategorijo, kot me prime. Pa ravno tako mnogokrat pogledam najprej za tipom pa potem za punco, ki se z njim sprehaja. Najlaže boš ugotovil tako, da boš preizkusil. Pa mogoče ne danes ali jutri, tvoj čas bo prišel, tudi moj je prišel šele po tem, ko sem že bil polnoleten. No tisti s punco seveda ...

Kar pa se tiče tvoje postave in tvojega orodja. Kot si že sam povedal, šele dobro si dopolnil 15 let, in v puberteto šele vstopaš ... Verjemi mi, naslednja leta bodo prinesla čudež. Ko boš to svojo objavo bral čez nekaj let se boš mogoče celo nasmejal svojim skrbem. Pa vseeno, po slikah, ki si jih objavil verjemi mi, nimaš se česa bati. Mogoče ta travma, ki si jo doživel ob ločitvi staršev malenkostno vpliva na tvoj razvoj. Ko bo tvoj čas prišel, boš presenečen. Verjamem, da ti je tažko, tudi sam nisem imel nikoli nikogar, s komer bi se lahko pogovarjal ali se mu odprl. Mogoče je v tvojem življenju že oseba, kateri se lahko odpreš in zaupaš pa zaradi osebnih zadržkov enostavno nisi zaupljiv. Spet, govorim iz lastnih izkušenj ...

Tvoja pot do razsvetljenja bo lahko dolga in trnova, vrjemi pa mi, da se na koncu izplača. Imej moč, imej voljo, najdi ju v pozitivnih stvareh, ki se ti v življenju dogajajo in vse bo ok. Vrjemi mi, če je meni uspelo, tebi tudi lahko!

lp ;)

Dodaj me na snapchatu: @big-boobs1234